Monitor O MonitorjuPišite namNaročite seOglaševanje
Glavna stranNoviceNajboljši izdelkiBlogZlati monitorMonitor TVArhiv
BLOG

RUBRIKE

CENEJE JE BOLJE
ČLANKI
NASVETI
MNENJA
VČERAJ IN JUTRI

ISKALNIK

PRIJAVA

Za prijavo morate vklopiti JavaScript v svojem brskalniku.

Zadnja številka
Tekoča številka
Februar 2012

Arhiv - kategorija ‘strojna oprema’

Kindle vsepovsod

ponedeljek, 2. maj 2011
kindle-vsepovsod

Povsem slučajno sem danes od kolega izvedel, da mu je novi Kindle po celi bivši Jugoslaviji brez težav deloval kot spletni brskalnik. V nejeveri sem šel preverit svojega in – glej ga zlomka! – splet prav zares deluje! Očitno je Amazon brez večjega pompa vključil brskanje po spletu kjerkoli, kadarkoli in kamorkoli.

Malce sem brskal po internetu in ugotovil, da se je sprememba pojavila z verzijo 2.5.2, ko so vključili sodelovanje z družabnima omrežjema Facebook in Twitter.

Brskalnik je seveda primitiven, za nujne primere pa bo že zadoščal. Še posebej, ker je takšno brskanje vsaj zaenkrat popolnoma zastonj.

image

Kindle brez povezave

petek, 16. april 2010
kindle-brez-povezave

Lastniki slovenskih Kindlov smo včeraj ostali brez brezžične (GSM) povezave. Razlog še ni znan (Amazonova tehnična podpora nima pojma, pri SI.Mobilu pa kao nič nočejo imeti s tem, da se Kindle povezuje čez njih), tako da vam ne morem povedati, kdaj bo težava odpravljena. Sem se pa spotoma naučil nekaj koristnih fint, ki bi jih rad delil z vami. Še pred tem pa bi se rad zahvalil bralcu Robertu, ki me je opozoril na Kindlove težave in me naučil trikov, o katerih bom pisal.

(več…)

Se nov procesor pozna?

četrtek, 4. marec 2010
se-nov-procesor-pozna

Pravzaprav že kar nekaj let trobim (no, pišem), da so današnji računalniki več kot dovolj hitri, pravzaprav prehitri za veliko večino opravil, za katere jih uporabljamo. No, ampak hkrati pa tudi povem, da obstajajo izjeme, Danes sta izjemi pravzaprav le dve – igre in obdelava videa.

(več…)

Še malo o iPad-u

sreda, 24. februar 2010
se-malo-o-ipad-u

Pred nedavnim sem na tem blogu malo napisal o prihajajočem Applovem iPadu. Odzivi so bili, po pričakovanju, negativni - večina spletnih komentatorjev že od prve predstavitve dalje v iPadu ne vidi nič posebnega, prej obratno. Izjeme so seveda uporabniki drugih Applovih naprav, ki praviloma zagrabijo praktično vse, kar pride iz Cupertina. Ampak tako je bilo že pri večini Applovih izdelkov (na misel seveda pride citat iz Slashdota na temo pred leti predstavljenega iPoda: “No wireless. Less space than a nomad. Lame.”). Takrat so novinarji vsi po vrsti govorili, da je iPod zgrešeni izdelek. Se lahko zgodba uspeha iPoda ponovi iPadu?

Apple tablet - tržno zanimiv?

Apple tablet - tržno zanimiv?

Na hitro rečeno - ne. Čeprav sem v prejšnji objavi iPad pohvalil (in sem še vedno načelnega mnenja, da bo dobra naprava), enostavno ne morem verjeti, da se bo res dobro prodajal. Sploh pa ne pri nas. Tu se strinjam s splošnim konsenzom - naprava pravzaprav ni nič posebnega. Res je, da lahko z njo marsikaj počnemo hitro in enostavneje kot s (recimo) prenosnim računalnikom ali netbookom. Ampak razlika spet ni tako velika, da bi se večina uporabnikov odločila za dodatno, ne najcenejšo napravo.

Ko bo zadeva prišla na prodajne police bodo vsaj v ZDA zanjo čakali v vrstah (mogoče celo umetnih?) - že vidim nasmehe na obrazih Applovih tržnikov in brezplačno reklamo na praktično vseh straneh, ki se ukvarjajo s računalništvom ter elektronskimi napravami. Seveda bo šlo za že-omenjene lojalne stranke Appla, dvomim pa, da bo veliko res novih strank. Sprva se bo iPad razširjal podobno, kot so se netbooki - ljudje, ki o čem takem niti ne bi pomislili, bodo nekje zagledali nekoga, ki uporablja to reč. In se jim bo zdelo zanimivo - vse bo videti tako preprosto, tako enostavno. Programi bodo delali hitro in tekoče. Da bodo lahko gnali le en program hkrati te uporabnike niti ne bo zanimalo. To načeloma ne bodo uporabniki, ki sicer spremljajo tehnološke novice in področje računalništva. Ti že imamo svoja mnenja, kakršna koli že so.

Drugim proizvajalcem bo po eni strani še bistveno težje kot Applu - za druge tablice je bistveno manj navdušenja.

Drugim proizvajalcem bo po eni strani še bistveno težje kot Applu - za druge tablice je bistveno manj navdušenja.

Po vsej verjetnosti bo Applu vsaj v začetku popolnoma vseeno, koliko iPadov sploh prodajo. Važno, da se o njih veliko govori - pred končno splavitev bo na njihov račun preteklo še veliko črnila (predvsem digitalnega). Verjamem pa, da bo prodaja iPada počasnejša, kot je bila pri iPodu ali iPhoneu - cilj bo predvsem pritegniti čim več novih uporabnikov v jabolčni ekosistem. Uporabnikov, ki bodo kupovali preko iTunes ter AppStore, v prihodnosti pa mogoče zares presedlali na Mac-a.

Kindle in PDF

sreda, 25. november 2009
kindle-in-pdf

Konkurenca dela čudeže. Barnes&Noblov Nook se še ni začel prodajati, pa so pri Amazonu že pripravili nadgradnjo programske opreme za Kindle, ki omogoča prikaz dokumentov PDF na napravah, ki doslej tega niso omogočale.

screen_shot-12564

Prikaz dokumentov PDF je doslej omogočal le »veliki« Kindle DX, ki še ni prispel v Evropo, na 6-palčnih napravicah pa smo si lahko dokumente PDF ogledovali le pretvorjene v zapis MobiPocket. Problem – ta pretvorba je pokvarila oblikovanje dokumentov. Včasih malo, včasih zelo. Včasih celo toliko, da so postali popolnoma neberljivi.

Nova programska oprema za Kindle 2 to rešuje. No, poskuša reševati. Prikaz dokumentov PDF je sicer prispel, a je presneto okrnjen.

PDFi so prikazani tako, da je ena stran dokumenta zbita na en zaslon. Prikaza ne moremo povečati. V dokumente PDF se ne da dodajati zapiskov, označimo lahko le posamezne strani. Prav tako v njih ne dela samodejno iskanje po slovarju (ročno – vtipkamo besedo in ukažemo iskanje po slovarju – pa je seveda še vedno mogoče).

Tudi iskanje je drugačno. V običajnih knjiga pri iskanju Kindle prikaže stran z zadeti, kakor smo jo navajeni iz spletnih iskalnikov – ob vsakem zadetku je prikazanega še nekaj sobesedila, tako da se lažje odločimo, kaj je za nas pomembno in kaj ne. V PDF išče enako, kakor Acrobatov Reader – skoči na prvi zadetek, potem pa lahko zahtevamo skok na naslednjega in tako dalje. Če iščete po vseh knjigah v Kindlu, so dokumenti PDF iz iskanja izključeni.

Medtem ko so strani knjižnega format pogojno berljive …

screen_shot-12562

… pa so strani velikosti A4 s takim prikazom popolnoma neuporabne.

image

Delno si lahko pomagamo z rotacijo zaslona, kar je tudi novost v posodobljeni programski opremi. Dokumenti PDF so potem raztegnjeni čez celo širino, na drugo polovico strani pa se premaknemo s tipko Next Page. Pri knjigah to celo pomaga …

image

… pri revijah pa še vedno ne :(

screen_shot-12566

Tretja večja novost pa je varčevanje z energijo. V članku sem omenjal, da se Kindle s prižganim GSM vmesnikom izprazni v kakšnih dveh dneh. Z novo programsko opremo naj bi se ta čas podaljšal na en teden. Bomo videli naslednjo sredo …

Tanka bela knjiga

torek, 17. november 2009
tanka-bela-knjiga

E-bralniki se končno prijemajo. Barnes&Noble je izdal svojo različico Kindla – Nook, Sony se pripravlja na lansiranje 9-palčnega bralnika, v igro pa se namerava vmešati tudi Acer, kar je (vsaj po mojem mnenju) dober znak, da se bodo cene temeljito znižale.

Do teh – neobstoječih ali pa v Evropi neprisotnih – izdelkov žal ne moremo, smo si pa ogledali Kindle 2 International, Amazonovo različico elektronske knjige za »preostanek sveta«.

image

(več…)

Iz analognega v digitalno

ponedeljek, 21. september 2009
iz-analognega-v-digitalno

Čeprav večino časa fotografiram z digitalnimi fotoaparati mi je analogna fotografija še vedno nekaj posebnega. Da imam le en digitalni aparat, a štiri analogne, tudi nekaj pove. A težava nastane, ko hočeš svoje fotografije pokazati še drugim. Seveda ni boljšega kot ogled diapozitivov na projektorju - ni ga računalniškega zaslona, televizorja, ali digitalnega projektorja, ki bi se lahko kosal z analognim diaprojektorjem.

A živimo v digitalnem svetu, in če hočemo svoje fotografije objaviti na blogu ali poslati po elektronski pošti jih moramo poskenirati. Sam to večinoma opravim kar pri studiju, kamor nosim film razvit, žal pa so rezultati večinoma dokaj slabi. Saj ne, da ne bi znali, ampak najboljše, pol-bobensko skeniranje, je drago ko žafran. Velja okoli pet evrov na fotografijo! Navaden sken je bistveno cenejši, a tudi bistveno slabši, saj se vse naredi samodejno.

Pri črno-belih posnetkih še nekako gre, pri barvnih diasih pa pride do večjih težav. Od slabe barvne pravilnosti do preveč osvetljenih detajlov, te digitalne slike so nekaj razredov slabše od originalnih diasov.

Tako sem pred časom dobil nekaj zares zanič skeniranih posnetkov in prosil Primoža, če mi jih lahko poskenira s svojim Coolscan-om. Rezultat je več kot impresiven. Zgoraj je fotografija, ki sem jo dobil od Primoža in tudi objavil na blogu, spodaj pa še originalni sken. Tu ni praktično nič naknadne obdelave, omeniti moram, da so pri prvih vse fotografije ogromne - vsaka je čez 100 MB, kar pomeni, da iz njih lahko dobim še kar nekaj podrobnosti, tako v svetlih kot v temnih delih (medtem je vsaka iz studia okoli 500 KB). Očitno bo treba v kratkem investirati v en dober optični bralnik.

Zanimiv prizor, ki zaživi predvsem zaradi živih barv.

Zanimiv prizor, ki zaživi predvsem zaradi živih barv.

Napačna temperatura beline in nenatančne barve so očitne.

Napačna temperatura beline in nenatančne barve so očitne.

Robotek na sončni strani Alp

nedelja, 30. avgust 2009
robotek-na-soncni-strani-alp
Nedavno je tudi v naše kraje prispel Android. Gre seveda za zdaj že razvpit alternativni, odprtokodni operacijski sistem za mobilne telefone, ki je brez posebnih omejitev na voljo praktično komur koli za praktično kateri koli namen. Njegova najbolj pomembna lastnost je nekoliko skrita običajnim uporabnikom, vendar je ključna za njegov dolgoročni uspeh. Android je namreč naprava, ki je od vseh mobilnih programskih podlag, ki sem jih imel priložnost spoznati, daleč najbolj prijazna do razvijalcev. Dokaz za to je kopica aplikacij, ki so se pojavile v Androidovem kratkem življenju.
Ključna lastnost Androida je prijaznost do razvijalcev

Ključna lastnost Androida je prijaznost do razvijalcev

Seveda moram že na začetku razkriti tistim, ki mojih besedil niste vajeni, da sem velik ljubitelj dveh tehnologij, ki jih je zelo uspešno spojil prav Android. To je jedro operacijskega sistema Linux in programerska podlaga Java. Toliko v opozorilo in v opravičilo mojega optimizma. (več…)

Microsoftov Surface in otroci

ponedeljek, 4. maj 2009
microsoftov-surface-in-otroci

Ena izmed pomembnejših prednosti biti urednik Monitorja je to, da imajo moji otroci dostop do pregrešno dragih igrač. Kot na primer do 15.000 dolarjev vredne Microsoftove “mize” MS Surface ;).

(hm, MS Površina? MS Površnik?).

Popoldanski kratek obisk uredništva se je razvlekel in spremenil v res simpatično zabavo. K sreči sem v skladišču našel še novi Canonov fotoaparat Powershot SX200 in z njim v HD ločljivosti posnel teh nekaj posnetkov. Žal sem jih moral za splet stisniti na pasovno širino 2 Mb/s, ampak “kaj čmo”. Ko bomo imeli 100 Mb/s povezave, takih težav bo več ;)
.

.

(več…)

Google razkazal drobovje [posodobljeno]

petek, 3. april 2009
google-razkazal-drobovje-posodobljeno

Dolgo smo o tem lahko brali le iz druge ali tretje roke, nedavno pa je Google razkril podrobnosti svojih podatkovnih središč. Precej dober pregled različnih novic in zapiskov z Googlovega srečanja Data Center Energy Summit je na svojem blogu zbral Nick Carr.

Googlov strežnik [foto Stephen Shankland, CNet]

Googlov strežnik [foto Stephen Shankland, CNet

(več…)

© 2005 - 2009 Mladina d.d.; Vse pravice pridržane