Nedavno sem imel kot defacto “tehnična pomoč” v naši založniški hiši priložnost videti res grdega tiskarskega škrata, ki je izšel iz – Microsoftovega škrata.
Arhiv - kategorija ‘splošno’
Male skrivnosti velikega Worda
torek, 30. marec 2010Outlook in RSS viri
četrtek, 11. marec 2010
Outlook 2007 je sposoben delati z RSS viri in delo z njimi je dokaj lepo integrirano v sam Outlook, kar pomeni, da lahko novice, ki jih tako prejemamo, na enostaven način posredujemo oziroma z njimi počnemo vse, kar lahko počnemo s poštnimi sporočili. A kljub temu je program v nekaterih pogledih štorast in občasno se mu celo zgodi, da preneha osneževati vire, na katere smo naročeni.
Ker mi je bilo vsega tega dovolj, sem se odločil poiskati alternativo. Nato me je čakalo še čiščenje mape “Viri RSS” v Outlooku, kar se je izkazalo za vse prej kot preprosto opravilo.
V levem oknu Outlooka je namreč možno hkrati izbrati le eno mapo in glede na to, da je mojih RSS virov okrog 150, se mi je obetalo precej klikanja. Več kot uro dela pa nisem bil pripravljen investirati v čiščenje nečesa, kar ne potrebujem, zato sem v velikem upanju rešitev iskal v internetu.
Težaško delo z veseljem opravi skripta, ki jo morate po navodilih vnesti v Outlook in pognati. Tako, smeti ni več!
Še malo o iPad-u
sreda, 24. februar 2010
Pred nedavnim sem na tem blogu malo napisal o prihajajočem Applovem iPadu. Odzivi so bili, po pričakovanju, negativni - večina spletnih komentatorjev že od prve predstavitve dalje v iPadu ne vidi nič posebnega, prej obratno. Izjeme so seveda uporabniki drugih Applovih naprav, ki praviloma zagrabijo praktično vse, kar pride iz Cupertina. Ampak tako je bilo že pri večini Applovih izdelkov (na misel seveda pride citat iz Slashdota na temo pred leti predstavljenega iPoda: “No wireless. Less space than a nomad. Lame.”). Takrat so novinarji vsi po vrsti govorili, da je iPod zgrešeni izdelek. Se lahko zgodba uspeha iPoda ponovi iPadu?
Apple tablet - tržno zanimiv?
Na hitro rečeno - ne. Čeprav sem v prejšnji objavi iPad pohvalil (in sem še vedno načelnega mnenja, da bo dobra naprava), enostavno ne morem verjeti, da se bo res dobro prodajal. Sploh pa ne pri nas. Tu se strinjam s splošnim konsenzom - naprava pravzaprav ni nič posebnega. Res je, da lahko z njo marsikaj počnemo hitro in enostavneje kot s (recimo) prenosnim računalnikom ali netbookom. Ampak razlika spet ni tako velika, da bi se večina uporabnikov odločila za dodatno, ne najcenejšo napravo.
Ko bo zadeva prišla na prodajne police bodo vsaj v ZDA zanjo čakali v vrstah (mogoče celo umetnih?) - že vidim nasmehe na obrazih Applovih tržnikov in brezplačno reklamo na praktično vseh straneh, ki se ukvarjajo s računalništvom ter elektronskimi napravami. Seveda bo šlo za že-omenjene lojalne stranke Appla, dvomim pa, da bo veliko res novih strank. Sprva se bo iPad razširjal podobno, kot so se netbooki - ljudje, ki o čem takem niti ne bi pomislili, bodo nekje zagledali nekoga, ki uporablja to reč. In se jim bo zdelo zanimivo - vse bo videti tako preprosto, tako enostavno. Programi bodo delali hitro in tekoče. Da bodo lahko gnali le en program hkrati te uporabnike niti ne bo zanimalo. To načeloma ne bodo uporabniki, ki sicer spremljajo tehnološke novice in področje računalništva. Ti že imamo svoja mnenja, kakršna koli že so.
Drugim proizvajalcem bo po eni strani še bistveno težje kot Applu - za druge tablice je bistveno manj navdušenja.
Po vsej verjetnosti bo Applu vsaj v začetku popolnoma vseeno, koliko iPadov sploh prodajo. Važno, da se o njih veliko govori - pred končno splavitev bo na njihov račun preteklo še veliko črnila (predvsem digitalnega). Verjamem pa, da bo prodaja iPada počasnejša, kot je bila pri iPodu ali iPhoneu - cilj bo predvsem pritegniti čim več novih uporabnikov v jabolčni ekosistem. Uporabnikov, ki bodo kupovali preko iTunes ter AppStore, v prihodnosti pa mogoče zares presedlali na Mac-a.
Živeli mi, beta testerji!
torek, 12. januar 2010Vem, rekli boste, nič novega – saj vsi vemo, da smo danes uporabniki tudi (ali pa še posebej) beta preizkuševalci; tisti, ki proizvajalcu dejansko pomagamo iskati napake v programski opremi. To, da je teh vedno več, tudi ni skrivnost. Navsezadnje so nekateri zelo priljubljeni servisi dolga leta živeli pod oznako “beta”.
Zvrhan pehar cukrčkov za Windows 7
sreda, 25. november 2009Marsikateri skeptik se sprašuje, v čem je pravzaprav Windows 7 boljši od svojega predhodnika Windows XP. Če pogledamo samo na šminko, je razlika očitna – a to seveda skeptika ne prepriča, marveč ga le še utrdi v svojem prepričanju.
Med pregledovanjem naročenih RSS virov sem naletel med drugim tudi na tale uradni blog enega izmed zaposlenih v MS.
Precej dolg in podroben seznam povsem uporabnih in bolj ali manj skritih novosti, ki jih ob bežnem srečanju z Windows 7 zlahka spregledamo.
T2 spet s težavami, tokrat hudimi!
petek, 20. november 2009Tokratni konec tedna (in hej, tudi ponedeljek!) si bodo pri operaterju T2 zagotovo zapomnili. Njihovi uporabniki, med katerimi smo tudi mi, pa tudi.
Začelo se je v četrtek okoli 13h, ko smo v podjetju ostali brez povezave v internet in ker uporabljamo tudi njihovo IP telefonijo, tudi brez telefonov. Saj si verjetno lahko predstaljate, kaj se da dandanes v službi početi brez telekomunikacij, kajne? Nič. Popolnoma nič.
Na ESET v Bratislavo
sobota, 14. november 2009Preteklo sredo sem bil v Bratislavi na ogledu centrale ESETa, ki je znan po svojem NOD32. Dopoldne smo slišali nekaj predavanj iz katerih se je dalo izluščili nekaj zanimivosti o branži, v kateri delujejo. Ob rednem pogledovanju skozi okno (pogled na mesto in Donavo iz 16. nadstropja) in na hodnik, je kmalu prišel tudi občutek o splošnem ozračju v firmi. Umirjeno, sproščeno, delavno.
Zeleni kotički.
Nekaj najbolj zanimive statistike:
- v laboratoriju prejmejo impresivnih 100.000 primerkov zlonamerne kode na dan,
- uporabniki, ki se odločijo, da bodo posredovali podatke o okužbah ESETu, prispevajo približno 1 TB podatkov na mesec.
Človek se zaradi postavitev delovnih miz in namestitve teh velikih monitorjev spomni na prizore iz filmov, kjer strokovnjaki NASE nadzorujejo polete raket.
Največ sem seveda pričakoval od ogleda laboratorija, katerega šef hodi na pragu zime v srajci s kratkimi rokavi in ima dolge lase, spete v čop, torej je podoba tipičnega geeka. V labu je sedelo še več takih čudakov. Za firbce, predstavnike sedme sile, imajo na steni štiri velike monitorje, ki kažejo statistiko o tem, kje in v kakšnem obsegu se dogajajo v svetu “izbruhi” virusov in ostale škodljive kode. Zaposleni bolj redko pogledujejo na te monitorje, ki so tam bolj zaradi lepšega vtisa, kot zaradi resnične potrebe in koristi. Najbolj zanimive stvar se dogajajo na zaslonih posameznih analitikov. Vsak izmed njih ima na svojem delovnem mestu dva računalnika. Eden je namenjen običajnemu delu, z drugim, ki je povsem ločen (ali celo brez povezave v mrežo, nisem čisto prepričan) pa se lahko po mili volji igrajo, preskušajo obnašanje virusov, ga razbijejo na prafaktorje, če je potrebno. Imajo softver, ki jim v nekaj minutah postavi sistem na čisto.
Plače tehle analitikov so pa baje visoko nad slovaškim povprečjem.
Glasba iz konzole
torek, 10. november 2009Linux uporabljam že kar nekaj let, a me kljub temu včasih kakšna malenkost prav res preseneti. Vse skupaj se je začelo, ko sem pred tednom dni končno prešel iz grafičnega vmesnika KDE različice 3,5 na bistveno novejšo 4,3. Prehod je bil dokaj hiter in neboleč, sem pa moral na novo poiskati nekaj meni priljubljenih programov, ki so načeloma del okolja KDE. Nekateri so ostali isti kot prej (oziroma se je spremenila le njihova različica), pri nekaterih pa so razvijalci začeli povsem znova. (več…)
Mini prenosniki imajo, hm, mini RAMa
četrtek, 5. november 2009Mini prenosniki oz. netbooki, kot so marsikomu bolje znani, so dandanes že prav zmogljive mašince. Kot smo tudi v Monitorju že preizkusili, so uporabni za skoraj vsa običajna opravila, z izjemo resnega programiranja in urejevanjem videa.
No, to je v resnici popolnoma res le za drugo generacijo mini prenosnikov, ki so naprodaj danes. Modelov z 1 GB pomnilnika in nameščenimi Okni, torej.
Žal naš novi Acer Aspire One ob nakupu ni bil tak (no, khm, “nakup” – ste vedeli, da nekateri trgovci ob nakupu večjih tiskalnikov mimogrede navržejo še darilo – malega Acerja? ;). Nameščen je imel Linpus Lite (različica linuxa) in le 512 MB pomnilnika. Slednje sicer za Linpus popolnoma zadostuje, malce manj pa za Windows 7, ki sem ga takoj namestil. Pa čeprav sem izbral najbolj okleščeno različico Starter.
Ni problema, pomnilnik je danes poceni, ga bom pa nadgradil, kajne? (več…)
Sveža namestitev ni več nočna mora
četrtek, 29. oktober 2009Sedaj, ko so Windows 7 tudi uradno na prodajnih policah ne dvomim, da se bo marsikdo loteval novega nameščanja operacijskega sistema, če ne zaradi drugega pa zaradi radovednosti, kako izgledajo.
Vsi priporočajo, da se opravi tako imenovani “clean install”. A zame je to vedno muka, saj to pomeni vsaj nekaj dni, da prensem vse podatke in spet namestim vse programe, ki jih potrebujem. Vsaj pri tem slednjem si lahko pomagam s fenomanalno spletno storitvijo Ninite, ki poskrbi, da mi ni treba obiskovati spletnih strani, pritiskati gumbov za prenašanje in neverjetno poenostavi tudi nameščanje.
Tako preprosto, da bolj preprosto že ne gre več.
V spletnem vmesniku je potrebno odklikati željene programe in s pritiskom na gumb se on-fly ustvari zelo kratka instalacijska datoteka, ki nato s primernih mest na spletu naloži vse potrebno in programe tudi namesti s privzetimi nastavitvami. Ob tem pa se nam ne bo namestila razna navlaka v obliki orodnih vrstic za brskalnike.
