Pa smo le dočakali novi Applov izdelek, ki bo rešil vse tegobe tega sveta. Kot ste lahko brali tudi med našimi novicami, je prejšnji teden Steve Jobs predstavil novo napravo, ki se uvršča med pametne telefone in prenosne računalnike - tablični računalnik, imenovan iPad.

Bo Applu uspelo s tablico?

Da na hitro ponovimo bistvene značilnosti: 9,7 palčni LCD zaslon z osvetlitvijo LED, seveda občutljiv na več dotikov hkrati. Za vnašanje besedila bomo imeli zaslonsko tipkovnico, lahko pa bomo uporabljali tudi druge, brezžične tipkovnice. “Disk” bo seveda negibni SSD, v različnih velikostih (16, 32 ali 64 GB). Za povezljivost bomo uporabili Bluetooth ali Wi-Fi (po standardu 802,11n). Bolj pomembna sta velikost in teža naprave - debelina je le 1,2 cm, tehta pa okoli 680 gramov.

Kaj si torej mislimo o zgoraj opisanem iPadu? Večina sodelavcev pri Monitorju je mnenja, da naprava ni nič posebnega. Sam pa sem del manjšine, ki nam je zadeva dejansko všeč. Večina spletnih komentatorjev se zmrduje zaradi treh razlogov:

• ni podpore za Flash,
• ne moremo hkrati uporabljati več kot enega programa,
• namestili bomo lahko le programe, ki so jih požegnali pri Applu.

Mene osebno niti eden od teh ne moti. Če začnem pri Flashu - ta mi gre tako ali tako blazno na živce. FlashBlock je prvi dodatek, ki ga vedno namestim v Firefox. Edini strani, ki ju obiskujem, in pri tem potrebujem Flash, sta YouTube ter Vimeo. Obe pa že podpirata novo, peto različico jezika HTML, ki vključuje tudi video. Da bomo lahko na iPadu uporabljali le en program naenkrat (kar bi naj veljalo le za programe zunanjih razvijalcev) se je prvi hip tudi meni zdelo neumno, a sem se hitro spomnil na svojo uporabo netbookov (predvsem mojega starega EEE PCja s sedem palčnim ekranom). Tam praktično nikoli ne uporabljam več kot enega programa naenkrat. Pa ne zato, ker ne bi mogel, tega preprosto ne potrebujem.

Večina svojega časa na netbooku preživim pri točno treh opravilih - brskanje po spletu (kamor štejem seveda tudi delo z elektronsko pošto), ogled filmov in branje stripov (netopir-človek ;)). Pri tem je splet daleč v ospredju. Načeloma torej uporabljam le Firefox, VLC ali Comix. Tudi sicer je iz tehničnega vidika ta korak povsem razumljiv - vsak program bo lahko deloval toliko hitreje, saj bo imel na voljo več procesorske moči. Omejitev pa naj bi veljala le za programe zunanjih razvijalcev - povedano drugače, še vedno bomo lahko ob enem poslušali glasbo preko iPod programa ter brskali po spletu s Safarijem.

Zadnja alineja, torej uporaba programov, ki so jih pred tem potrdili pri Applu, pa se mi zdi še najbolj moteča. Nič čudnega, glede na to, da sem vajen abnormalno velikega števila odrto-kodnih programov iz sveta Linuxa. Ampak spet pomislim na uporabo EEE PCja - tam bi brez težav preživel s Firefoxom in VLCjem. Pri tem tudi razumem Apple - s preverjanjem vsakega posameznega programa zagotovijo stabilno in hitro delovanje celotnega sistema.

Iz zgornjih vrstic je torej razvidno, da se mi zdi iPad odlična zamenjava za netbook - naprava, ki se odlično odnese za brskanje po spletu. Res ni nič posebnega, sposobna je bistveno manj kot katerikoli netbook ali prenosnik. Ampak po drugi strani pa je (vsaj tako lahko zaenkrat sklepamo) bistveno boljša za brskanje po spletu. Brskanje s tabličnimi računalniki, kjer lahko uporabljamo prste, je dejansko hitro in učinkovito, kljub temu, da Firefox (oziroma večina drugih brskalnikov) ni temu prirejena. Apple pa je celotno uporabniško izkušnjo oblikoval okoli uporabe dotika (oziroma več dotikov hkrati).

Sodelavci Monitorja načeloma tudi nismo najbolj navadni uporabniki računalnikov - verjamem, da velja podobno tudi za bralce tega bloga. Mislim, prejšnji teden sem trikrat skompajlal kernel - teh besed večina navadnih uporabnikov računalnikov sploh ne pozna, kaj šele, da bi razumeli, za kaj gre. In prav takim je namenjen iPad. Takim, ki mislijo, da bi moral računalnik delovat podobno, kot mikrovalovna pečica. Torej vzameš iz škatle, prižgeš, dela. Zakaj točno bi se morali ukvarjati s poplavo nastavitev, opcij, različnimi (bolj ali manj stabilnimi) programi? Kaj, če bi bile stvari bolj preproste?

Ne me narobe razumeti, za pravo delo se za noben denar ne ločim od pravega namiznega računalnika, velikega ekrana in konkretne tipkovnice (glasnejša kot je, bolj mi je všeč). Tudi Linuxu in poplave programom se ne nameravam odpovedati. Še vedno poslušam glasbo kar preko konzole. Ampak za ležerno deskanje kjerkoli že sem, za ogled filmov med čakanjem na letališču ter kratkočasenjem s stripi (in v prihodnje tudi s knjigami v digitalni obliki), pa nočem računalnika. Z njimi je vedno preveč dela.

iPad torej res ni nič posebnega - tako, kot tudi iPod ni bil. Ali pa iPhone med telefoni. Za marsikoga pa bo dovolj že to, da bo preprost - pa tudi drugačnost ne škodi.

ps. Še to - ravno preizkušam enega izmed najnovejših Asusovih EEE PCjev, kjer se je že tretjič oglasil Trend Micro in težil. Kaj hoče ne vem, pa me niti ne zanima. Aha, sedaj pa se je še Everest sesul. Če ne drugega, bo iPad vsaj prijaznejši od večine netbookov.