Čeprav večino časa fotografiram z digitalnimi fotoaparati mi je analogna fotografija še vedno nekaj posebnega. Da imam le en digitalni aparat, a štiri analogne, tudi nekaj pove. A težava nastane, ko hočeš svoje fotografije pokazati še drugim. Seveda ni boljšega kot ogled diapozitivov na projektorju - ni ga računalniškega zaslona, televizorja, ali digitalnega projektorja, ki bi se lahko kosal z analognim diaprojektorjem.

A živimo v digitalnem svetu, in če hočemo svoje fotografije objaviti na blogu ali poslati po elektronski pošti jih moramo poskenirati. Sam to večinoma opravim kar pri studiju, kamor nosim film razvit, žal pa so rezultati večinoma dokaj slabi. Saj ne, da ne bi znali, ampak najboljše, pol-bobensko skeniranje, je drago ko žafran. Velja okoli pet evrov na fotografijo! Navaden sken je bistveno cenejši, a tudi bistveno slabši, saj se vse naredi samodejno.

Pri črno-belih posnetkih še nekako gre, pri barvnih diasih pa pride do večjih težav. Od slabe barvne pravilnosti do preveč osvetljenih detajlov, te digitalne slike so nekaj razredov slabše od originalnih diasov.

Tako sem pred časom dobil nekaj zares zanič skeniranih posnetkov in prosil Primoža, če mi jih lahko poskenira s svojim Coolscan-om. Rezultat je več kot impresiven. Zgoraj je fotografija, ki sem jo dobil od Primoža in tudi objavil na blogu, spodaj pa še originalni sken. Tu ni praktično nič naknadne obdelave, omeniti moram, da so pri prvih vse fotografije ogromne - vsaka je čez 100 MB, kar pomeni, da iz njih lahko dobim še kar nekaj podrobnosti, tako v svetlih kot v temnih delih (medtem je vsaka iz studia okoli 500 KB). Očitno bo treba v kratkem investirati v en dober optični bralnik.

Zanimiv prizor, ki zaživi predvsem zaradi živih barv.

Napačna temperatura beline in nenatančne barve so očitne.