Zadnje čase se igram z Androidnimi telefoni in moram reči, da sem navdušen nad tem koliko programov je zanje na voljo. Kot v starih časih, ko smo se z odkrivanjem novih programov igrali z Okni 
Pri čemer pa me sedaj zanimajo predvsem programi, ki so bolj ali manj specifični za telefone, tiste torej, ki izkorišajo telefonovo mobilnost, vgrajeni GPS, koledar, brezžični dostop in še kaj. Mimogrede, ste si že namestili odličen slovenski program Trola?
No, danes sem si čisto za hec namestil program Wardrive in ga pustil prižganega, medtem ko sem po Ljubljani razvažal otroke in se odpeljal na uredništvo.
Rezultat? Noro! V kratki krožni vožnji je telefon zajel 569 brezžičnih omrežij, pri čemer je bilo nekaj tudi zelenih, nezaščitenih.
Se še komu zdi, da je to že zelo hudo brezžično “onesnaženje”?
Poglejte si še shranjeno datoteko KML.
P.S: V naslednjem Monitorju si boste lahko prebrali primerjalni test pametnih telefonov, vključno z novim iPhone 4, ki mu bomo priložili še opis 66 po našem mnenju najzanimivejših programov za Android.
Zadnjih nekaj prispevkov avtorja Matjaž Klančar
- Urednik ali igralec? - 13.11.2011
- Na Hrvaškem, poceni in hitro - 16.6.2011
- Slovenščina jim še vedno ne gre - 22.2.2011
- Kindle ali iPad? - 17.9.2010
- Vseprisotni gugl - 16.4.2010
Izven mest je tri četrtine omrežij odklenjenih. Ponavadi je na voljo v vsakem zaselku, ki ima vsaj tri hiše. V blokih je 95% omrežij zaklenjenih, ker ljudje sosedom ne privoščijo švercanja. V Italiji je Alice (kot naš SIOL) najbolj popularen, ki daje privzeto zaklenjena omrežja zato je pri njih stanje kot pri nas v mestih. V obeh primerih velja, da kljub temu zaradi gostote je težko narediti 100 metrov, da ne bi naletel na odklenjeno omrežje. To je super če maš naročnino brez prenosa podatkov (kot npr. simobilov trio), a telefon Android. Lahko vseen dobivaš maile, le rabiš namestit program, ki se samodejno povezuje na odprta omrežja. Še ena pozitivna je VOIP, ki se lahko namesti na telefon ter doma in iz tujine npr. prek Sype-a kliče brezplačno.
Wardrive shranjuje točke v SQLite bazo, z datumom in uro, lokacijo, zaščito, SSIDjem ter MAC naslovom dostopnih točk. To se lahko tudi iz programa uplouda v javno bazo.
MAC naslov in koordinate so pa vse kar je potrebno za delovanje lokacijskih tehnologij, kar ponuja tudi Google (Slovenije še ni prečesal, a zato jo mi).
In zaradi gostote niti ne potrebuješ GPS-a oz. deluje najbolje ravno tam, kjer GPS ponavadi odpove.
Poleg MAC naslovov brezžičnih omrežij, se uporablja še Cell ID na katerega je GSM povezan.
Pojavljajo se že zlonamerne spletne strani, ki imajo na strani neviden IFRAME element, ki se neodvisno poveže z routerjem v notranjem omrežju in sporoči parentu prek javascripte MAC naslov. V naslednji fazi zlonamerna stran preko googlovega lokacijskega APIja ugotovi lokacijo uporabnika, tudi do par deset metrov natančno.
Se strinjam, wifi je danes popolnoma običajna stvar, zato tale moj wardrive rezultat nikakor ne čudi. Meni je bilo fascinantno to, da sem nekaj, s čemer sem se pred časom trudil s prenosniki, zunanjimi wifi adapterji in usmerjenimi antenami, tokrat opravil kar s telefonom v žepu.
Sicer pa so današnji androidni telefoni še vse kaj več kot le telefoni.
MP002, kdo pa ste “vi”, da se vozite po Sloveniji in si zapisujete MAC naslove wireless omrežij? Kam točno pa potem ti podatki letijo?
S tem je mišljeno, da do teh podatkov Google tako ali drugače pride prek nas samih - uporabnikov Androida v tem primeru.