Vem, rekli boste, nič novega – saj vsi vemo, da smo danes uporabniki tudi (ali pa še posebej) beta preizkuševalci; tisti, ki proizvajalcu dejansko pomagamo iskati napake v programski opremi. To, da je teh vedno več, tudi ni skrivnost. Navsezadnje so nekateri zelo priljubljeni servisi dolga leta živeli pod oznako “beta”.
Pravkar sem prebral knjigo Showstopper!, ki popisuje razvoj Microsoftovega operacijskega sistema Windows NT in tam je pomen uporabnikov kot “beta testerjev” zelo dobro razviden. Po tem, ko je razvoj NT potekal že nekaj let in ko so ga interno v Microsoftu uporabljale že stotine uporabnikov in ko so na njemu dobesedno živele velike ekipe poklicnih iskalcev napak, je šele beta različica, ki so jo dali v (pol)javno uporabo javnosti, pokazala koliko tisočev hroščev je sistem v tistem trenutku dejansko še vedno vseboval.
Kako je Microsoft naredil korak naprej in razvil Windows NT. Priporočam!
Kljub temu pa je malce moteče če te rekrutirajo med beta testerje proti lastni volji, še posebej če si izdelek pošteno plačal kot končnega. No, tudi “končnega” je relativno – vsak hiter pregled licenčne pogodbe, ki jo moramo potrditi pred začetkom uporabe nam da vedeti, da proizvajalec programske opreme ni kriv za nič, kar se nam lahko morda zgodi zaradi hroščatega izdelka…
In tukaj smo prišli do razloga za tokratno pisanje – video urejevalnik Pinnacle Studio 14HD. Studio je eden od programov, ki je pred leti nastal kot inovativna alternativa bolj zapletenim programov za urejanje video posnetkov in so ga ljudje zelo hitro posvojili. Pa še poceni je bil in je še. No, Studio je še eden izmed programov, ki so z leti postali ohogromni in nastlani z vsem mogočim, kar bi uporabnik morda potreboval ali pa tudi ne. Rezultat – zelo velik (na disku zavzame 1 GB)počasen (na danes povprečnem računalniku s Core2Duo in 3 GB RAM, se zaganja okoli 20 sekund) in hroščat program .
Hroščat je pa tako zelo, da je včasih kar težko verjeti. Prejšnja različica (12, 13ko so izpustili) je recimo določene formate filmčkov s fotoaparatov pretvarjala s “svetlobno” hitrostjo 1 fps (1 sliko na sekundo!). V novi različici te težave ni več, je pa nekaj novih.
Zadnjič sem recimo delal DVD z množico kratkih video posnetkov, ki so jih posnele vzgojiteljice v našem vrtcu. Izbral sem zanimiv animiran začetni meni, si zadevo ogledal v predolgedu in kliknil “Create Disk”. Čez kake pol urice sem prišel pogledat rezultat in ugotovil, da je od lepega menija ostal samo zelen zmazek. Kdo bi vedel zakaj… Ko sem izbral drug meni, je bilo vse ok…
Tako naj bi izgledalo:
V resnici pa je nastalo tole:
Drugič sem se odločil začetni meni nekoliko popraviti, da ne bi pod vsako slikico pisalo privzeto “Chapter”. Zelo enostavno, pobrisal sem to besedo (Nkrat, za vsako slikico posebej…) in meni shranil. Vse ok, dokler nisem še enkrat kliknil urejanje tega menija in takoj spet dobil nazaj privzete vrednosti… Pa je šlo delo v nič.
Zelo zmogljiv, vendar muhast urejevalnik DVD menijev…
Nato sem poizkusil nekaj, o čemer se mi je že pred časom potožil eden izmed bralcev Monitorja – sicer izvrstne video teme “Montage”. Zadeva je res enostavna – izbereš nekaj filmčkov, nanje povlečeš izbrano temo in že si v predpregledu lahko ogledaš zanimivo sestavljen video posnetek. Na voljo so “video zidovi”, filmčki, ki na koncu odletijo iz vidnega polja v obliki aviončkov, in še marsikaj. Težava je le v tem, da je končen rezultat, hm, amaterski. Tudi če na koncu ukažemo izdelati video v visoki ločljivosti (in so vhodni video posnetki visoke ločljivosti) so vsi izdelani prelivi in animacije grozno nazobčani in kockasti. Ni rešitve, malo denarja, malo muzike, sva na koncu ugotovila z dotičnim bralcem.
Video teme Montage so izredno enostavne za upoorabo…
… vendar zelo amatersko narejene. Poglejte te robove filmčkov…
In enako sva ugotovila danes s kolegom, ki si je Studio omislil za izdelavo visokoločljivega video izdelka, ki naj bi se vrtel na nekem nemškem sejmu, čez tri dni. Sliši se trivijalno. Kolega ima tri visokoločljive posnetke, ki jih je naredil Autocad, mednje je treba vstaviti mehke prelive in vse skupaj podložiti z glasbo in govorjeno besedo. Težava? Rezultat je bolj podoben slabi kopiji običajne ločljivosti (PAL) kot čemurkoli, kar sliši na “HD”. In to neodvisno od tega, katerega izmed izhodnih formatov izbere. Poizkusil sem tudi sam in najprej pomislil, da kolega pač “ne obvlada”. V Studio sem potegnil dotične tri posnetke, mednje postavil prelive, izvozil v formatu MPEG-4 1080p (12 Mb/s) in – užival v res odlični visokoločljivi sliki. Nato pa sem se spomnil zadevo podložiti še z glasbo (MP3) in – ugotovil, da je končni izdelek kar naenkrat kockast za v smeti. Noro! Malo denarja, malo muzike. Na koncu je filmček sestavil kolega, ki montira naš MonitorTV, v Adobe Premieru. Veliko denarja, veliko muzike. No, čeprav… – o njegovih težavah pa kdaj drugič.
Visokoločljiv izdelek…
ki se spremeni v s***je, če mu v Studiu podložimo glasbo (!)
Studio je torej res enostaven in uporabniško prijazen program, tako zelo, da ga bo z lahkoto obvladala tudi stara mama, ki se bo lotila posnetkov svojih vnukov. Le dela ne vedno tako kot bi moral in to kljub množici “beta testerjev”, ki program množično kupujejo…
Zadnjih nekaj prispevkov avtorja Matjaž Klančar
- Se nov procesor pozna? - 4.3.2010
- T2 spet s težavami, tokrat hudimi! - 20.11.2009
- Mini prenosniki imajo, hm, mini RAMa - 5.11.2009
- Je Googlov oblak vsemogočen? - 6.10.2009
- Monitor je postal polnoleten! - 19.9.2009
Pa je s kako starejšo verzijo kaj bolje? Oziroma, kaj bi vzel povprečen uporabnik, ki bi si želel na hitro sestaviti kak film(ček)?
Vsaka ima svoje fore, teh zadnjih potem nisem šel poizkušat v prejšnjih.
Cyberlink Powerdirector menda ni slab, vendar ga sam nisem sprobal.
Norali bi poizkusiti z applovim iMoviejem. Ta obvlada tudi HD.