Konkurenca dela čudeže. Barnes&Noblov Nook se še ni začel prodajati, pa so pri Amazonu že pripravili nadgradnjo programske opreme za Kindle, ki omogoča prikaz dokumentov PDF na napravah, ki doslej tega niso omogočale.
Prikaz dokumentov PDF je doslej omogočal le »veliki« Kindle DX, ki še ni prispel v Evropo, na 6-palčnih napravicah pa smo si lahko dokumente PDF ogledovali le pretvorjene v zapis MobiPocket. Problem – ta pretvorba je pokvarila oblikovanje dokumentov. Včasih malo, včasih zelo. Včasih celo toliko, da so postali popolnoma neberljivi.
Nova programska oprema za Kindle 2 to rešuje. No, poskuša reševati. Prikaz dokumentov PDF je sicer prispel, a je presneto okrnjen.
PDFi so prikazani tako, da je ena stran dokumenta zbita na en zaslon. Prikaza ne moremo povečati. V dokumente PDF se ne da dodajati zapiskov, označimo lahko le posamezne strani. Prav tako v njih ne dela samodejno iskanje po slovarju (ročno – vtipkamo besedo in ukažemo iskanje po slovarju – pa je seveda še vedno mogoče).
Tudi iskanje je drugačno. V običajnih knjiga pri iskanju Kindle prikaže stran z zadeti, kakor smo jo navajeni iz spletnih iskalnikov – ob vsakem zadetku je prikazanega še nekaj sobesedila, tako da se lažje odločimo, kaj je za nas pomembno in kaj ne. V PDF išče enako, kakor Acrobatov Reader – skoči na prvi zadetek, potem pa lahko zahtevamo skok na naslednjega in tako dalje. Če iščete po vseh knjigah v Kindlu, so dokumenti PDF iz iskanja izključeni.
Medtem ko so strani knjižnega format pogojno berljive …
… pa so strani velikosti A4 s takim prikazom popolnoma neuporabne.
Delno si lahko pomagamo z rotacijo zaslona, kar je tudi novost v posodobljeni programski opremi. Dokumenti PDF so potem raztegnjeni čez celo širino, na drugo polovico strani pa se premaknemo s tipko Next Page. Pri knjigah to celo pomaga …
… pri revijah pa še vedno ne 
Tretja večja novost pa je varčevanje z energijo. V članku sem omenjal, da se Kindle s prižganim GSM vmesnikom izprazni v kakšnih dveh dneh. Z novo programsko opremo naj bi se ta čas podaljšal na en teden. Bomo videli naslednjo sredo …
Zadnjih nekaj prispevkov avtorja Primož Gabrijelčič
- Višinski profili na Google Maps - 7.7.2010
- Navidezno okno - 19.4.2010
- Kindle brez povezave - 16.4.2010
- 7 Capture - 28.1.2010
- Ah, ti programerji! - 10.12.2009
Oznake: elektronske knjige, Kindle
Eh, ja, en teden moj … Delal je slabe štiri dni.
Po prebranem je iPhone (ki za slovenijo sploh ne obtaja) še vedno dosti bolj ‘mednaroden’ od kindla.
Sicer pa mi za odločitev ‘nakup da ali ne’ zadošča že to, da Amazon lahko na kindlu počne karkoli ne da bi jaz to mogel preprečiti - kompenzacija gor ali dol. Hvala lepa za tako tehnologijo - jaz je nočem!
No, tako hudo res ni.
a) Wireless se da ugasnit, potem tudi Amazon ne more nič.
b) Vse knjige imaš lahko zbekapirane na osebni računalnik; prenos po kablu je čisto enostaven.
c) V primeru “1984″ jih je Amazon dobil krepko po prstih, zato ne verjamem, da bodo kaj podobnega počeli v bodoče.
Da ni tako hudo? Meni se pa brisanje datoteke - ki si jo zakonito kupil - zdi največja svinjarija po… No, kaj takšnega se pravzaprav še ni zgodilo. Pravzaprav se mi zdi da ljudje sploh ne dojemajo obsega posledic, ki jih takšno početje prinaša.
a) kaj se bo pa zgodilo ko boš hotel kupit novo knjigo in se boš MORAL povezati na amazon? Menda ne misliš da amazon ne bo mogel uveljaviti kakih pravil - če boš od amazona izbrisano knjigo skopiral nazaj, boš takojci spet ostal brez nje. Za to stavim svoje družinske dragulje!
b) če knjige lahko preneseš brez posebnega programa - fino. Sicer beri točko a.
c) za nobeno reakcijo s strani amazona nisem slišal, ki bi takšno početje ustavila. Meni vračilo kupnine v tem primeru ne pomeni NIČ.
Prav tako pa nisem zasledil kakih povračilnih ukrepov s strani lastnikov kindla. Recimo vračanja bralnikov in knjig? Čemu bi pa pravzaprav imel knjigo ki stane toliko kot analogna, pa sploh ni moja? A je posedovanje elektronskega bralnika sploh smiselno? Morda. Meni ni.
Pa še nekaj: listanje po knjigi (prsti proti elektronskim zaznamkom). Elektronsko branje se po mojih izkušnjah sploh ne more primerjati z analognim - med skakanjem po ‘zaznamkih’ vedno izgubim nit.
Zato še enkrat pravim: kurc gleda tehnologije od katerih ima večje koritsti ponudnik kot pa končna stranka! Jaz sem jih in jih bom še naprej ignoriral.
Pa še to: kakšne so pravzaprav prednosti kindla pred recimo eeePC-jem? Razen prilagojene fukcionalnosti (dve tipki za obračanje strani) in pa daljšega trajanja baterij? In pa teže nemara? Mislim da je seznam prednosti proti seznamu slabosti dokaj krajši.
Odkar obstaja Kindle for PC (softver) je prednosti dokaj malo. Še najbolj vpliva zaslon - jaz recimo ne morem dalj časa brat knjig na LCD-ju, ker me začnejo bolet oči. Z e-papirjem pa nimam težav.
A.
Prednosti ki jih - tako jaz - ima PC:
Barve? Podpora najrazličnejšim formatom, možnosti pri branju, poljubna količina prostora za shranjevanje? Da ne govorim o dodatnih programih, recimo igrah? In ne nazadnje: slovenjen GUI?
EeePC stane - oziroma je stal 270EUR. Kindle 240EUR. Ne, razlika se mi ne zdi vredna nakupa.