Čeprav večino časa fotografiram z digitalnimi fotoaparati mi je analogna fotografija še vedno nekaj posebnega. Da imam le en digitalni aparat, a štiri analogne, tudi nekaj pove. A težava nastane, ko hočeš svoje fotografije pokazati še drugim. Seveda ni boljšega kot ogled diapozitivov na projektorju - ni ga računalniškega zaslona, televizorja, ali digitalnega projektorja, ki bi se lahko kosal z analognim diaprojektorjem.
A živimo v digitalnem svetu, in če hočemo svoje fotografije objaviti na blogu ali poslati po elektronski pošti jih moramo poskenirati. Sam to večinoma opravim kar pri studiju, kamor nosim film razvit, žal pa so rezultati večinoma dokaj slabi. Saj ne, da ne bi znali, ampak najboljše, pol-bobensko skeniranje, je drago ko žafran. Velja okoli pet evrov na fotografijo! Navaden sken je bistveno cenejši, a tudi bistveno slabši, saj se vse naredi samodejno.
Pri črno-belih posnetkih še nekako gre, pri barvnih diasih pa pride do večjih težav. Od slabe barvne pravilnosti do preveč osvetljenih detajlov, te digitalne slike so nekaj razredov slabše od originalnih diasov.
Tako sem pred časom dobil nekaj zares zanič skeniranih posnetkov in prosil Primoža, če mi jih lahko poskenira s svojim Coolscan-om. Rezultat je več kot impresiven. Zgoraj je fotografija, ki sem jo dobil od Primoža in tudi objavil na blogu, spodaj pa še originalni sken. Tu ni praktično nič naknadne obdelave, omeniti moram, da so pri prvih vse fotografije ogromne - vsaka je čez 100 MB, kar pomeni, da iz njih lahko dobim še kar nekaj podrobnosti, tako v svetlih kot v temnih delih (medtem je vsaka iz studia okoli 500 KB). Očitno bo treba v kratkem investirati v en dober optični bralnik.
Zanimiv prizor, ki zaživi predvsem zaradi živih barv.
Napačna temperatura beline in nenatančne barve so očitne.
Zadnjih nekaj prispevkov avtorja Jure Forstnerič
- Hudič z datotečnimi sistemi - 7.9.2011
- Barcelona, drugi dan - 15.2.2011
- V Barceloni množica tablic in telefonov - 14.2.2011
- Na hitro iz Photokine - 22.9.2010
- Jabolčna nadgradnja - 22.6.2010
Oznake: digitalizacija, fotografija
Poleg tega so na “studijskem” skenu tudi črnine bedne (izgubljene podrobnosti). Pa še ena malenkost: “studijski” sken je malce bolj obrezan in zarotiran glede na original. To se lepo vidi na ročaju desno spodaj - če preklapljaš med obema slikama je videti, kot da bi bili posneti iz različnih položajev. Očitno jim skener vleče slajde malo postrani.
Res je, ceprav to zarotiranost jim se najmanj zamerim, najbolj me motijo sfaljene barve in izguba detajlov. Pri svetlih delih se vse preveckrat zgodi, da postane svetlo-modro nebo povsem belo
Kul bi bilo, če bi zadevo zdaj poskeniral še na Monitorjevem in-house skenerju, pa sfinanciral tistih pet evrov za bobenski sken (ajde, častim polovico, ker me zanima rezultat
), potem pa objavil full-res vseh štirih posnetkov (lahko recimo zakompresirano v jpg na 100% kakovosti, da ne bodo slike preveč ogromne). Al’ pa vsaj full-res ene par zanimivih izrezov.
Monitorjev in-house scanner je po mojem prakticno enak kot tvoj, vsaj vem da gre za nekega Nikonovega CoolScan-a. Za bobensko skeniranje pa lahko - ko bom naslednjic nesel kak film razvit bom se ta dias nesel skenirat.
Če vaju zanima, imam take primerjalne skene že narejene (boben, flatbed, itd…)
A samo meni disi po novi objavi na blogu
He, no pa bom napisal v kratkem…