Nedavno je tudi v naše kraje prispel Android. Gre seveda za zdaj že razvpit alternativni, odprtokodni operacijski sistem za mobilne telefone, ki je brez posebnih omejitev na voljo praktično komur koli za praktično kateri koli namen. Njegova najbolj pomembna lastnost je nekoliko skrita običajnim uporabnikom, vendar je ključna za njegov dolgoročni uspeh. Android je namreč naprava, ki je od vseh mobilnih programskih podlag, ki sem jih imel priložnost spoznati, daleč najbolj prijazna do razvijalcev. Dokaz za to je kopica aplikacij, ki so se pojavile v Androidovem kratkem življenju.

Seveda moram že na začetku razkriti tistim, ki mojih besedil niste vajeni, da sem velik ljubitelj dveh tehnologij, ki jih je zelo uspešno spojil prav Android. To je jedro operacijskega sistema Linux in programerska podlaga Java. Toliko v opozorilo in v opravičilo mojega optimizma. Žal je moral Google, da je dosegel sprejemljivo učinkovitost svojega sistema, obe tehnologiji korenito prilagoditi. Standardno jedro Linuxa je doživelo kar nekaj sprememb, ki ga naredijo prijaznejšega za mobilne strojne naprave, kjer sistemskih sredstev nikoli ni v izobilju, pravi “masaker” pa se je zgodil Javi, ki je zreducirana zgolj na programski jezik. A kot se je izkazalo, je to dobra stvar. Kljub temu, da se je mobilna različica standardne Jave (J2ME) že kmalu prijela pri proizvajalcih mobilnih telefonov, aplikacije zanjo nikoli niso zares prepričale. Res je javanska tehnologija omogočala kolikor toliko enoten razvoj za številne naprave, a skoraj nobena od njihovih naprednejših zmogljivost ni bila na voljo skozi standardne knjižnice. To je naredilo razvoj bolj zanimivih aplikacij skorajda nemogoč. Android je korenito spremenil prav to. Google je razvil čisto nov izvajalni sistem Dalvik, ki je prilagojen mobilnim napravam, nanj pa so spojili alternativno in odprtokodno knjižnico standardne Jave, ki je nastala v projektu Apache Harmony, ter ji dodali kup standardnih programerskih vmesnikov, od podatkovne zbirke (SQLite), preko pospešene trorazsežne grafike (OpenGL ES), do vrhunskega motorja za spletne brskalnike (WebKit). Vse skupaj so začinili še z inovativnim in poenostavljenim razvojnim modelom ter z razvojnim kompletom s posnemovalnikom in vsadkom za priljubljeno razvojno okolje Eclipse, ki nam omogočata preprost razvoj in preizkušanje aplikacij v udobju osebnega računalnika. Google je razvijalce še dodatno vzpodbudil z nagradnim natečajem Android Developer Challenge, ki ravnokar poteka že drugič.

Na srečo je vse skupaj na voljo z odprto kodo, kar med drugim omogoča nam — zgodnjim uporabnikom tehnologije — da svoje naprave skoraj vsak teden uspešno nadgrajujemo na sistem, ki šele nastaja. A nekaj več o tem kasneje. Če si je kdo napravo, ki podpira Android, zelo močno želel še preden so jih pričeli prodajati krajevni operaterji mobilne telefonije, je lahko preko spleta kupil napravo Android Developer Phone 1, v bistvu odklenjen HTC Dream, s posebno dekoracijo ohišja. Naprava je na voljo še danes za dokaj ugodnih 399 USD, žal pa je poštnina uzven ZDA pošastna, sploh pa ne dostavljajo v Slovenijo. Na srečo je izbira izdelkov iz druge roke zelo bogata, poleg tega pa lahko brez posebnih težav odklenemo tudi večino ostalih naprav.

Prav odklepanje Androidov je zanimiv zgodba. Prva naprava, ki je prišla na tržišče (HTC Dream za operaterja preimenovan v T-mobile G1), je imela nenavadnega hrošča. Android v tistem času še ni bil nared za zaslonske tipkovnice, zato ima HTC Dream fizično. No, če smo na tej tipkovnici stisnili “enter”, vtipkali “reboot” in stisnili “enter” še enkrat, se je naprava znova zagnala. Skratka — vse kar smo tipkali, se je nevidno pošiljalo tudi ukazni vrstici in se izvajalo z najvišjimi privilegiji. Je bil hrošč res pozabljena konfiguracijska nastavitev pri razhroščevanju sistema v Googlu, ali so namenoma odškrnili vrata hekerjem, lahko zdaj le ugibamo, dejstvo pa je, da zaščita telefonov z Androidom hekerjem do zdaj ni predstavljala večjih težav. Njihov zadnji podvig je zlom zaščite z enim klikom. Zlom zaščite pa nikakor ni bila zadnja reč za hekerje. S tem se je naprava popolnoma razgalila in nanjo je bilo mogoče nameščati standardne pripomočke Linuxa, dodatno spoznavati drobovje Androida in ga narediti še zmogljivejše in uporabnejše.

Hekerska scena za Android se je tako razvila zelo zgodaj in izpostavila nekaj posameznikov, ki so neutrudno razkrivali drobovje sistema in ga izboljševali ter prilagajali tako lastnim, kot željam skupnosti uporabnikov. Ključno spletišče za spremljanje teh aktivnosti so forumi XDA Developers. Med hekerji se je kmalu izpostavil JesusFreke, ki je utrl poti in pripravil nekaj zanimivih orodih, zdaj pa je svoje aktivnosti pri “kuhanju” ROMov prekinil. Zastavo je hitro čvrsto zgrabil Cyanogen, ki nas vsakih nekaj dni razveseli z novim paketom sistemske programske opreme. Zadnje že prinašajo dobrote prihajajoče nadgraditve sistema, kot je univerzalno iskanje in novi priročni dodatki za domači zaslon. Naj omenim, da se skupnost uporabnikov vzpostavlja tudi v Sloveniji.

A v Androidu lahko povsem lepo uživamo tudi, če nam hekerski posegi niso ljubi. Sestavni del programske podlage je tudi spletna tržnica dodatnih programov. Do brezplačnih, večina je prav takih, lahko povsem brez omejitev pridemo od koder koli, brskanje po programih pa je mogoče tudi z osebnega računalnika preko uradne ali neuradne spletne strani za Android Market. Je sploh potrebno omeniti, da so hekerji zlomili tudi zaščito za tržnico in je plačljive programe mogoče kupovati in nameščati tudi npr. iz Slovenije? Orodje za to se celo razvija s pomočjo gostovanja na Google Code!

Še preden pa si ogledamo zanimive predstavnike aplikacij, spoznajmo še Googlov dotik. Izdelovalcem strojnih naprav je Googlov Android na voljo skozi tri različne modele. Lahko se odločijo, da bodo prevzeli le sistem, Googlovih aplikacij, kot sta Gmail ali Maps pa ne. Takšne naprave ne poznajo prednosti oblaka, vsaj ne na način, kot si ga je zamislil Google. Druga možnost je podpis distribucijskega dogovora, po katerem se proizvajalec zaveže, da bo na naprave dodal tudi standardne Googlove aplikacije. Tretja možnost proizvajalcem omogoča, da oglašujejo popolno “Googlovo izkušnjo”, kar pomeni, da morajo na napravi, poleg aplikacij, omogočiti (skupaj z operaterjem) tudi neomejen dostop do tržnice programov. Le ta model dovoljuje uporabo Googlovega logotipa na napravi (kot ga ima npr. T-mobile G1). Googlove aplikacije na napravi so čudovita prednost. Vsi stiki, zaznamki v koledarju in e-pošta, so nenehno samodejno usklajeni z oblakom. Svojo napravo tako lahko kadar koli zamenjamo. Po prijavi z Googlovim računom (ki je lahko tudi račun za Google Apps), se bo tudi nova uskladila z oblakom. Na žalost se samodejno ne usklajujejo tudi sistemske nastavitve ali npr. sporočila SMS/MMS, vendar to lahko rešimo z dodatnimi brezplačnimi programčki.

In ostale aplikacije? Očitno je Google zadel terno, ko je dosegel, da so proizvajalci (trenutno HTC in Samsung, kmalu še Motorola, Sony Ericsson, Huawei in kup drugih) poleg navigacijskega čipa v naprave vgradili tudi digitalni kompas in tipalo pospeška, s pomočjo katerih se naprava ne zaveda le, na kateri točki globusa se nahaja, temveč tudi kako je trenutno orientirana po vseh treh oseh prostora. To omogoča trenutno izjemno priljubljene aplikacije za obogateno resničnost (augmented reality), kot je npr. Layar. Z njimi se živa slika vgrajene kamere prekriva z dodatnimi informacijami, kot je npr. z ikonami označene zanimive točke (hoteli, restavracije…). Delovanje aplikacije lepo prikazuje ta video na YouTube.

Tipala naprav na zanimiv način uporabljajo še štiri Googlove aplikacije: vgrajena Maps, ki ponuja poseben način “kompas”, v katerem se pogled na fotografijo ulice spreminja glede na položaj telefona. Druga je Sky Map, ki nam zna razložiti, proti katerim zvezdam, planetom in ostalim nebesnim telesom smo trenutno obrnili napravo. Sky Map omogoča celo iskanje nebesnega telesa s sprotnim prikazom puščic smeri, v katero moramo premikati napravo.

Tretja je Places Directory, ki na podlagi našega položaja in nenehno izpopolnjujoče se spletne zbirke podatkov, pokaže smer in oddaljenost zanimivih točk, ki jih izberemo iz menija. Četrta pa je My Tracks, s katero lahko natančno beležimo statistiko naše poti (bodisi pešačenja, kolesarjenja, vožnje ali česa četrtega), vključno s premagano višinsko razliko, povprečno in najvišjo hitrostjo in podobnim. Seveda vsa ta tipala in enostaven razvoj programov niso šla mimo ponudnikov navigacijskega programja. Na Android so že prenesli NDrive (karte TeleAtlas) in CoPilot (ki še ne ponuja map za našo okolico), na voljo je odprtokodni AndNav, prihajata pa tudi TomTom in Sygic, verjetno pa kmalu tudi vsi ostali. Tudi Googlove aplikacije imajo resno konkurenco, Places Directory je npr. v ZDA precej manj priljubljen, kot Sherpa, ki ga je sprejelo mnogo več uporabnikov, njihove dopolnitve pa so za uspeh takšnega programja ključne. A to je tudi glavni čar Androida — podlaga je odprta v vseh smislih in precej enostavna za programiranje, zato pričakujemo še mnoge inovativne in zanimive aplikacije.

Android pa ne bo ostal domena zgolj mobilnih telefonov. Znani Archos bo kmalu razkril podrobnosti lastnega multimedijskega predvajalnika, odprto “ne-telefonsko” napravo z Androidom, Zii plaszma, je že ponudil Creative, ponudniki lahkih prenosnikov pa kar tekmujejo, kdo vse bo na svojo napravo prenesel tudi Android. A to je le zasilna rešitev. Za lahke prenosnike namreč v Googlu, skupaj z vodilnimi proizvajalci strojne opreme, pripravljajo Chrome OS, ki bo — močno upam — gradil tudi na pozitivnih izkušnjah Androida.

Uspeh Androida verjetno ni več vprašanje. Najpomembnejša naloga je že izpolnjena — dosegel in presegel je kritični miselni delež pri razvijalcih in ponudnikih strojne opreme. HTC je npr. Androidu namenil ogromno pozornosti in celo razvil dodatno sistemsko programsko opremo zanj (HTC Sense), ki pa žal še ni popolnoma odprta koda. Zanimiva pa je zgodba Motorole. Ko so vodilni možje tega slavnega podjetja razmišljali o popolni ukinitvi ali odprodaji oddelka za mobilne telefone, jih je v nasprotno prepričal prav Android. Motorola je mobilni oddelek izločila v samostojno podjetje in mu naročila, da svojo prihodnost temelji na Androidu. Prvi sadovi truda, bodo razkriti 10. septembra. No, omenimo od tem, da je podjetje Motorola Mobile Devices nedavno z vsemi svojimi 20.000 uslužbenci postalo tudi uporabnik oblaka skozi Google Apps.