“… radi bi samo videli članek, preden gre v tisk. In če nam ne bo všeč, bomo pač prepovedali objavo.”
Tako si nekateri predstavljajo “nevplivanje” na naše delo. Še posebej pri podjetjih, ki z nami delajo prvič, se že takoj v začetku pojavi želja, da bi videli članek pred objavo. In seveda, če jim ne bi bil všeč, bi nato preprečili objavo.
Tako to ne gre. Treba se je le zavedati, da lahko načeloma kateri koli nam zanimiv izdelek, o katerem bi radi pisali, dobimo pri katerem izmed prodajalcev v Sloveniji ali v tujini. Prav tako je treba imeti pred očmi, da o izdelkih, za katere mislimo, da niso zanimivi za naše bralce ali so slabe kvalitete, niti ne pišemo. Podjetje, ki nam posodi napravo je običajno omenjeno kot prodajalec v posebnem okvirčku in zanj to lahko pomeni zastonj reklamo. Win-win položaj, torej.
Zadnjih nekaj prispevkov avtorja Matic Zupančič
- Outlook in RSS viri - 11.3.2010
- Zvrhan pehar cukrčkov za Windows 7 - 25.11.2009
- Na ESET v Bratislavo - 14.11.2009
- Sveža namestitev ni več nočna mora - 29.10.2009
- Take stvari me pa res pojezijo ... - 20.10.2009
Obstaja pa tudi drugačen zorni kot: kot pri vsaki reviji predstavlja velik del prihodkov za vas tudi oglaševanje. Logično je tudi, da oglašujete izdelke s področja, o katerem pišete. Torej se najde tudi nekaj oglaševalcev, katerih izdelke opisujete. Kako je v tem primeru? Ali ste tudi v takih situacijah podvrženi pritiskom?
Večinoma so pritiski prisotni le pri tistih, s katerimi prvič sodelujemo. So pa tudi izjeme; zgodilo se je že, da je določeno podjetje zaradi članka, komentarja ali uvodnika nehalo oglaševati pri nas.
Povsem logično je, da želijo proizvajalci/prodajalci pritiskati na medije in v preteklosti sem na tak pritisk že naletel. Imamo pa glede tega zelo sitnega urednika in najbrž ni šanse, da bi se kakšno od zunaj povzročeno favoriziranje tudi objavilo. Smo pa novinarji le ljudje … vsak s svojim okusom in razmišljanjem.
Kot sem pred leti izvedel od vaše konkurenčne revije Joker, da je možno vplivanje na novinarjevo “strokovno mnenje” z raznimi darili. V enem primeru je moralo podjetje podariti 10 izdelkov (vsak v vrednosti 200€), katere so si potem “razdelili” med uredništvo in bralci. Smo premajhna dežela, da bi kdo zavrnil tako ponudbo in tudi opis izdelka je bil za dve oceni boljši kot po mnenju z internetnih strani tako tudi verjetna prodajanost. Seveda je največji dobičkar še vedno podjetje z takim dobrodušnim “prisiljenim” vedenjem.
Kako je pri konkurenci ne vem, zagotavljam pa, da tega pri nas ni bilo, ni in ne bo.
“Samo preko mene mrtvog”, so včasih rekli
Že približno 5 let pišem za Monitor, pa o takem izsiljenem podkupovanju še nisem slišal in, kot je napisal že Matjaž, to pri nas ne bi šlo skozi.
Res je, da ko nek proizvajalec skliče tiskovno konferenco, pripravi prigrizek, da kakšno simbolično darilo, npr. beležko, svinčnik, torbico, majico, brisačo … a pri tem se konča. (Nakupe počitniških hišic na Sejšelih in luksuznih avtomobilov za privatne potrebe novinarjev bom raje zamolčal
Drži pa tudi, da novinarji nismo neka brezoblična in sterilna gmota, marveč ljudje s svojimi “favoriti” med proizvajalci.
Sam osebno imam izjemno dobre izkušnje z določenim proizvajalcem LCD monitorjev in bom navkljub temu, da se njihovi monitorji ne odrežejo najbolje na testih, izbral prav njihovega.