HDR fotografije oz. fotografije z visokim dinamičnim razponom rešijo marsikatero zagato pri fotografiranju kontrastnih motivov. Močna svetloba, temne sence in veliko detajlov so pogosto prevelika ovira za fotografsko opremo. Poleg natančnejšega zajema pa omogoča omenjena tehnika tudi dodatne in svojstvene manipulacije. In kako posnamemo takšno fotografijo? Za kakovosten končni rezultat potrebujemo vsaj tri fotografije: podosvetljeno, običajno in nadosvetljeno. Sledi združevanje s pomočjo posebnih programov in nastavljanje različnih parametrov, ki ga imenujemo mapiranje tonov (tone mapping). Nadaljne nasvete, natančnejši opis združevanja in tehnično ozadje postopka pa boste poleg obširnega testa namenske programske opreme lahko našli v tokratni številki revije Monitor.
Ob običajnem fotografiranju zgornjega motiva bi ostali brez marsikatere podrobnosti.
Reprodukcija realnosti ni vedno osnovni cilj fotografije HDR.
Fotografiranje proti soncu ne pomeni vedno neuspele fotografije.
HDR ni vedno vse. Prijetna svetloba ostaja ključ do boljše fotografije.
Ko barve zasijejo v svoji prirejeni luči.
Nočne fotografije predstavljajo dodaten izziv zaradi šuma, ki ga mapiranje tonov še poudari.
Z nastavitvami lahko ustvarimo zanimive posnetke. A tovrstno pretiravanje nas kaj kmalu mine.
Ali pa tudi ne. Včasih psihadelična pravljičnost motivu vseeno pristaja.
Verjetno ste že opazili: Nebo na fotografijah HDR pogosto izstopa.
Algoritmi mapiranja tonov povzročijo tudi nekatere napake. Zgoraj je lepo viden sij nad temnim privezom.
Notranji prostori so zanimiv motiv ...
... še posebno, če so že odslužili svojemu namenu.
Že Le Grey je ljubil tovrstne motive.
Časi osvetlitev nadosvetljenih fotografij so pogosto dolgi, zato je priporočljiva uporaba stativa.
Zaradi podobnih fotografij se je HDR marsikomu tudi priskutil.
Pri nočnih posnetkih so pridobitve manj opazne, a še vedno občutne.
Sončni zahod nad mestom.
Fotografiranje ljudi je bolj zapleteno, kot se zdi.
Nov, visokodinamičen pogled na svet.
Oznake: fotografija, hdr
