Monitor O MonitorjuPišite namNaročite seOglaševanje
Glavna stranNoviceNajboljši izdelkiBlogZlati monitorMonitor TVArhiv
BLOG

RUBRIKE

CENEJE JE BOLJE
ČLANKI
NASVETI
MNENJA
VČERAJ IN JUTRI

ISKALNIK

PRIJAVA

Za prijavo morate vklopiti JavaScript v svojem brskalniku.

Zadnja številka
Tekoča številka
Marec 2010

Se nov procesor pozna?

4. marec, 2010 - Matjaž Klančar
se-nov-procesor-pozna

Pravzaprav že kar nekaj let trobim (no, pišem), da so današnji računalniki več kot dovolj hitri, pravzaprav prehitri za veliko večino opravil, za katere jih uporabljamo. No, ampak hkrati pa tudi povem, da obstajajo izjeme, Danes sta izjemi pravzaprav le dve – igre in obdelava videa.

Kljub temu me je prejšnji teden po dolgem času zagrabil oni stari virus, zaradi katerega sem pred leti računalnike zelo (pre)pogosto nadgrajeval. Virus, ki povzroči, da se mi zdi, da je vsak megaherz, četudi ga težko pretvorim v sekunde, oz, v merljive pridobitve hitrosti, nadvse pomemben. Nekako v podzavest mi je vcepil “dejstvo”, da je moj stari dobri računalnik s procesorjem Core 2 Duo prepočasen. In da bo z novim procesorjem i7-920 vse skupaj veliiiiko hitrejše. Racionalno razmišljanje kar nekako ni prišlo do besede…

In tako sem obstoječi računalnik nadgradil tako kot v starih časih in tako kot to danes pravzaprav dela le še malo entuiziastov – po delih. pravzaprav bi bilo najbolje zamenjati samo procesor, toda to seveda ne gre. Na spisku se je pojavila še matična plošča. Hm, in pomnilnik, ki mora pri i7 biti tipa DDR3 (in ne DDR2). Hm, in seveda ventilator hladilnik, ker moj procesor ni bil “paketni” (box) različica. Na koncu je vse skupaj stalo kar nekaj denarja, ampak hej, imel sem (skoraj) “state of the art računalnik!

No, v resnici je do tega manjkalo še zelo veliko dela. Saj veste, ko menjaš matično ploščo, menjaš tudi osnovno vezje, kar na nameščena Okna ne vpliva najbolje (beri – se ne prebudijo), Prav, tako ali tako sem se zaradi večje količine pomnilnika namenil namestiti 64-bitne Windows 7. Rezultat – ene dva dni dela s ponovnim nameščanjem vseh programov in servisov (še največ časa mi je vzel paket Apache, PHP, MySQL in foto album Zenphoto). Ampak – izplačalo se je, kajti sedaj imam končno tisti hiiiiter računalnik!

No, v resnici kaj zares hitrega nisem opazil… Word se še vedno zažene v kaki desetinki sekunde, kot prej. Morda v pol desetinke, toda tega pač ne razločim. Excel tudi, brskalnik tudi. Igre? Jih ne igram. Video? Aha, to pa, to pa res! Pri predvajanju niti ne, tam že do sedaj nisem imel težav, tudi s posnetki 1080p, ne.

cpuz

Namesto 2,66 GHz i7 je nastal 3,3 GHz.

Pozna pa se pri kodiranju! Namreč, na domačem računalniku ponavadi kodiram naš Monitor TV (v nedeljo zvečer, ko ga dobim, ponavadi pač ne sedim za službenim računalnikom, ampak sem doma). In če je prekodiranje iz formata DV v Xvid dovolj hitro, je kodiranje v visoki ločljivosti (iz formata HDV v H.264) še vedno noro procesorsko zahtevno. Moj stari Core2Duo je naše okoli 20 minutne prispevke ponavadi kodiral okoli 6 ur! Tale novi i7 to opravi v dobri urici! To!

In ker mi tudi to še ni bilo dovolj, sem se lotil še enega opravila, ki sem ga zadnja leta zanemarjal – navijanja. To je danes neprimerno enostavnejše kot v časih premikanja mostičkov na matični plošči. Le pognati je bilo treba poseben “overclock” programček, ki je bil priložen matični plošči in počasi zviševati frekvenco delovanja procesorja (in pomnilnika). Dokler je računalnik to še prenesel. Rezultat – procesor, ki je deklariran kot 2,66 GHz,  trenutno brez težav deluje s frekvenco 3,372 GHz. S tem, da se mi res ni dalo hecati še z zviševanjem množico raznih napajalnih napetosti, s čemer bi lahko bil še uspešnejši. Če bi kupil pomnilnik, ki zmore 1600 MHz, pa bi verjetno prilezel tudi še dlje. No, ampak tudi 26% pohitritev, brez kakršnegakoli truda, ni slabo, mar ne?

overclock

"Overclockanje" je danes bistveno enostavnejše kot včasih.

Kakorkoli že – MonitorTV HD sedaj zakodiram v manj kot urici, ha! Žal le enkrat na mesec, ostale dneve pa je računalnik pač, hm, hiter, ampak nekako tako kot prej…

Racionalno se torej nadgradnja ni izplačala, ampak važno da se počutim bolje, he he ;)

staxrip

Pravzaprav edini otipljivi rezultat nadgradnje - 15,7 slik na sekundo v primerjavi z dvema, kolikor jih je zmogel stari Core 2 Duo...

Še malo o iPad-u

24. februar, 2010 - Jure Forstnerič

Pred nedavnim sem na tem blogu malo napisal o prihajajočem Applovem iPadu. Odzivi so bili, po pričakovanju, negativni - večina spletnih komentatorjev že od prve predstavitve dalje v iPadu ne vidi nič posebnega, prej obratno. Izjeme so seveda uporabniki drugih Applovih naprav, ki praviloma zagrabijo praktično vse, kar pride iz Cupertina. Ampak tako je bilo že pri večini Applovih izdelkov (na misel seveda pride citat iz Slashdota na temo pred leti predstavljenega iPoda: “No wireless. Less space than a nomad. Lame.”). Takrat so novinarji vsi po vrsti govorili, da je iPod zgrešeni izdelek. Se lahko zgodba uspeha iPoda ponovi iPadu?

Apple tablet - tržno zanimiv?

Apple tablet - tržno zanimiv?

Na hitro rečeno - ne. Čeprav sem v prejšnji objavi iPad pohvalil (in sem še vedno načelnega mnenja, da bo dobra naprava), enostavno ne morem verjeti, da se bo res dobro prodajal. Sploh pa ne pri nas. Tu se strinjam s splošnim konsenzom - naprava pravzaprav ni nič posebnega. Res je, da lahko z njo marsikaj počnemo hitro in enostavneje kot s (recimo) prenosnim računalnikom ali netbookom. Ampak razlika spet ni tako velika, da bi se večina uporabnikov odločila za dodatno, ne najcenejšo napravo.

Ko bo zadeva prišla na prodajne police bodo vsaj v ZDA zanjo čakali v vrstah (mogoče celo umetnih?) - že vidim nasmehe na obrazih Applovih tržnikov in brezplačno reklamo na praktično vseh straneh, ki se ukvarjajo s računalništvom ter elektronskimi napravami. Seveda bo šlo za že-omenjene lojalne stranke Appla, dvomim pa, da bo veliko res novih strank. Sprva se bo iPad razširjal podobno, kot so se netbooki - ljudje, ki o čem takem niti ne bi pomislili, bodo nekje zagledali nekoga, ki uporablja to reč. In se jim bo zdelo zanimivo - vse bo videti tako preprosto, tako enostavno. Programi bodo delali hitro in tekoče. Da bodo lahko gnali le en program hkrati te uporabnike niti ne bo zanimalo. To načeloma ne bodo uporabniki, ki sicer spremljajo tehnološke novice in področje računalništva. Ti že imamo svoja mnenja, kakršna koli že so.

Drugim proizvajalcem bo po eni strani še bistveno težje kot Applu - za druge tablice je bistveno manj navdušenja.

Drugim proizvajalcem bo po eni strani še bistveno težje kot Applu - za druge tablice je bistveno manj navdušenja.

Po vsej verjetnosti bo Applu vsaj v začetku popolnoma vseeno, koliko iPadov sploh prodajo. Važno, da se o njih veliko govori - pred končno splavitev bo na njihov račun preteklo še veliko črnila (predvsem digitalnega). Verjamem pa, da bo prodaja iPada počasnejša, kot je bila pri iPodu ali iPhoneu - cilj bo predvsem pritegniti čim več novih uporabnikov v jabolčni ekosistem. Uporabnikov, ki bodo kupovali preko iTunes ter AppStore, v prihodnosti pa mogoče zares presedlali na Mac-a.

iTablica

2. februar, 2010 - Jure Forstnerič
itablica

Pa smo le dočakali novi Applov izdelek, ki bo rešil vse tegobe tega sveta. Kot ste lahko brali tudi med našimi novicami, je prejšnji teden Steve Jobs predstavil novo napravo, ki se uvršča med pametne telefone in prenosne računalnike - tablični računalnik, imenovan iPad.

Bo Applu uspelo s tablico?

Bo Applu uspelo s tablico?

Da na hitro ponovimo bistvene značilnosti: 9,7 palčni LCD zaslon z osvetlitvijo LED, seveda občutljiv na več dotikov hkrati. Za vnašanje besedila bomo imeli zaslonsko tipkovnico, lahko pa bomo uporabljali tudi druge, brezžične tipkovnice. “Disk” bo seveda negibni SSD, v različnih velikostih (16, 32 ali 64 GB). Za povezljivost bomo uporabili Bluetooth ali Wi-Fi (po standardu 802,11n). Bolj pomembna sta velikost in teža naprave - debelina je le 1,2 cm, tehta pa okoli 680 gramov.

Kaj si torej mislimo o zgoraj opisanem iPadu? Večina sodelavcev pri Monitorju je mnenja, da naprava ni nič posebnega. Sam pa sem del manjšine, ki nam je zadeva dejansko všeč. Večina spletnih komentatorjev se zmrduje zaradi treh razlogov:

  • ni podpore za Flash,
  • ne moremo hkrati uporabljati več kot enega programa,
  • namestili bomo lahko le programe, ki so jih požegnali pri Applu.

Mene osebno niti eden od teh ne moti. Če začnem pri Flashu - ta mi gre tako ali tako blazno na živce. FlashBlock je prvi dodatek, ki ga vedno namestim v Firefox. Edini strani, ki ju obiskujem, in pri tem potrebujem Flash, sta YouTube ter Vimeo. Obe pa že podpirata novo, peto različico jezika HTML, ki vključuje tudi video. Da bomo lahko na iPadu uporabljali le en program naenkrat (kar bi naj veljalo le za programe zunanjih razvijalcev) se je prvi hip tudi meni zdelo neumno, a sem se hitro spomnil na svojo uporabo netbookov (predvsem mojega starega EEE PCja s sedem palčnim ekranom). Tam praktično nikoli ne uporabljam več kot enega programa naenkrat. Pa ne zato, ker ne bi mogel, tega preprosto ne potrebujem.

iPad naj bi bil tudi bralnik knjig - čeprav bo njegov zaslon manj očem prijazen kot zasloni e-Ink.
iPad naj bi bil tudi bralnik knjig - čeprav bo njegov zaslon manj očem prijazen kot zasloni e-Ink.

Večina svojega časa na netbooku preživim pri točno treh opravilih - brskanje po spletu (kamor štejem seveda tudi delo z elektronsko pošto), ogled filmov in branje stripov (netopir-človek ;)). Pri tem je splet daleč v ospredju. Načeloma torej uporabljam le Firefox, VLC ali Comix. Tudi sicer je iz tehničnega vidika ta korak povsem razumljiv - vsak program bo lahko deloval toliko hitreje, saj bo imel na voljo več procesorske moči. Omejitev pa naj bi veljala le za programe zunanjih razvijalcev - povedano drugače, še vedno bomo lahko ob enem poslušali glasbo preko iPod programa ter brskali po spletu s Safarijem.

Zadnja alineja, torej uporaba programov, ki so jih pred tem potrdili pri Applu, pa se mi zdi še najbolj moteča. Nič čudnega, glede na to, da sem vajen abnormalno velikega števila odrto-kodnih programov iz sveta Linuxa. Ampak spet pomislim na uporabo EEE PCja - tam bi brez težav preživel s Firefoxom in VLCjem. Pri tem tudi razumem Apple - s preverjanjem vsakega posameznega programa zagotovijo stabilno in hitro delovanje celotnega sistema.

Iz zgornjih vrstic je torej razvidno, da se mi zdi iPad odlična zamenjava za netbook - naprava, ki se odlično odnese za brskanje po spletu. Res ni nič posebnega, sposobna je bistveno manj kot katerikoli netbook ali prenosnik. Ampak po drugi strani pa je (vsaj tako lahko zaenkrat sklepamo) bistveno boljša za brskanje po spletu. Brskanje s tabličnimi računalniki, kjer lahko uporabljamo prste, je dejansko hitro in učinkovito, kljub temu, da Firefox (oziroma večina drugih brskalnikov) ni temu prirejena. Apple pa je celotno uporabniško izkušnjo oblikoval okoli uporabe dotika (oziroma več dotikov hkrati).

Seveda bo na voljo veliko različnih dodatkov - kar smo srečali tudi pri iPodu ter iPhoneu
Seveda bo na voljo veliko različnih dodatkov - kar smo srečali tudi pri iPodu ter iPhoneu

Sodelavci Monitorja načeloma tudi nismo najbolj navadni uporabniki računalnikov - verjamem, da velja podobno tudi za bralce tega bloga. Mislim, prejšnji teden sem trikrat skompajlal kernel - teh besed večina navadnih uporabnikov računalnikov sploh ne pozna, kaj šele, da bi razumeli, za kaj gre. In prav takim je namenjen iPad. Takim, ki mislijo, da bi moral računalnik delovat podobno, kot mikrovalovna pečica. Torej vzameš iz škatle, prižgeš, dela. Zakaj točno bi se morali ukvarjati s poplavo nastavitev, opcij, različnimi (bolj ali manj stabilnimi) programi? Kaj, če bi bile stvari bolj preproste?

Ne me narobe razumeti, za pravo delo se za noben denar ne ločim od pravega namiznega računalnika, velikega ekrana in konkretne tipkovnice (glasnejša kot je, bolj mi je všeč). Tudi Linuxu in poplave programom se ne nameravam odpovedati. Še vedno poslušam glasbo kar preko konzole. Ampak za ležerno deskanje kjerkoli že sem, za ogled filmov med čakanjem na letališču ter kratkočasenjem s stripi (in v prihodnje tudi s knjigami v digitalni obliki), pa nočem računalnika. Z njimi je vedno preveč dela.

iPad torej res ni nič posebnega - tako, kot tudi iPod ni bil. Ali pa iPhone med telefoni. Za marsikoga pa bo dovolj že to, da bo preprost - pa tudi drugačnost ne škodi.

ps. Še to - ravno preizkušam enega izmed najnovejših Asusovih EEE PCjev, kjer se je že tretjič oglasil Trend Micro in težil. Kaj hoče ne vem, pa me niti ne zanima. Aha, sedaj pa se je še Everest sesul. Če ne drugega, bo iPad vsaj prijaznejši od večine netbookov.

7 Capture

28. januar, 2010 - Primož Gabrijelčič
7-capture

Vsake kvatre enkrat mi v roke pride program, ki je sicer uporaben in prijeten, a ni vreden opisa na papirju. 7 Capture je že eden izmed njih.

Program je strašno enostaven. Ob zagonu izpiše seznam vseh oken. Uporabnik izbere okno s seznama, klikne Capture in program zajame sliko tega okna. Uporabnik lahko sliko shrani v datoteko (png, jpg, gif, bmp) in … to je to! Nobenega prilagajanja, nobenih naprednih lastnosti. Gola preprostost.

7 capture

Več »

Živeli mi, beta testerji!

12. januar, 2010 - Matjaž Klančar
ziveli-mi-beta-testerji

Vem, rekli boste, nič novega – saj vsi vemo, da smo danes uporabniki tudi (ali pa še posebej) beta preizkuševalci; tisti, ki proizvajalcu dejansko pomagamo iskati napake v programski opremi. To, da je teh vedno več, tudi ni skrivnost. Navsezadnje so nekateri zelo priljubljeni servisi dolga leta živeli pod oznako “beta”.

Več »

Ah, ti programerji!

10. december, 2009 - Primož Gabrijelčič
ah-ti-programerji

image

Saj ga čisto razumem – razmišljal je in se spraševal: »Kaj naj izpišem, ko še ni nič za izpisat? Ah, bomo nastavili količino podatkov na 0, števec prekopiranega na –1, pa bo!«

Nagradno vprašanje (brez nagrade) – kaj testiramo?

Kindle in PDF

25. november, 2009 - Primož Gabrijelčič
kindle-in-pdf

Konkurenca dela čudeže. Barnes&Noblov Nook se še ni začel prodajati, pa so pri Amazonu že pripravili nadgradnjo programske opreme za Kindle, ki omogoča prikaz dokumentov PDF na napravah, ki doslej tega niso omogočale.

screen_shot-12564

Prikaz dokumentov PDF je doslej omogočal le »veliki« Kindle DX, ki še ni prispel v Evropo, na 6-palčnih napravicah pa smo si lahko dokumente PDF ogledovali le pretvorjene v zapis MobiPocket. Problem – ta pretvorba je pokvarila oblikovanje dokumentov. Včasih malo, včasih zelo. Včasih celo toliko, da so postali popolnoma neberljivi.

Nova programska oprema za Kindle 2 to rešuje. No, poskuša reševati. Prikaz dokumentov PDF je sicer prispel, a je presneto okrnjen.

PDFi so prikazani tako, da je ena stran dokumenta zbita na en zaslon. Prikaza ne moremo povečati. V dokumente PDF se ne da dodajati zapiskov, označimo lahko le posamezne strani. Prav tako v njih ne dela samodejno iskanje po slovarju (ročno – vtipkamo besedo in ukažemo iskanje po slovarju – pa je seveda še vedno mogoče).

Tudi iskanje je drugačno. V običajnih knjiga pri iskanju Kindle prikaže stran z zadeti, kakor smo jo navajeni iz spletnih iskalnikov – ob vsakem zadetku je prikazanega še nekaj sobesedila, tako da se lažje odločimo, kaj je za nas pomembno in kaj ne. V PDF išče enako, kakor Acrobatov Reader – skoči na prvi zadetek, potem pa lahko zahtevamo skok na naslednjega in tako dalje. Če iščete po vseh knjigah v Kindlu, so dokumenti PDF iz iskanja izključeni.

Medtem ko so strani knjižnega format pogojno berljive …

screen_shot-12562

… pa so strani velikosti A4 s takim prikazom popolnoma neuporabne.

image

Delno si lahko pomagamo z rotacijo zaslona, kar je tudi novost v posodobljeni programski opremi. Dokumenti PDF so potem raztegnjeni čez celo širino, na drugo polovico strani pa se premaknemo s tipko Next Page. Pri knjigah to celo pomaga …

image

… pri revijah pa še vedno ne :(

screen_shot-12566

Tretja večja novost pa je varčevanje z energijo. V članku sem omenjal, da se Kindle s prižganim GSM vmesnikom izprazni v kakšnih dveh dneh. Z novo programsko opremo naj bi se ta čas podaljšal na en teden. Bomo videli naslednjo sredo …

Zvrhan pehar cukrčkov za Windows 7

25. november, 2009 - Matic Zupančič
zvrhan-pehar-cukrckov-za-windows-7

Marsikateri skeptik se sprašuje, v čem je pravzaprav Windows 7 boljši od svojega predhodnika Windows XP. Če pogledamo samo na šminko, je razlika očitna – a to seveda skeptika ne prepriča, marveč ga le še utrdi v svojem prepričanju.

Med pregledovanjem naročenih RSS virov sem naletel med drugim tudi na tale uradni blog enega izmed zaposlenih v MS.

Precej dolg in podroben seznam povsem uporabnih in bolj ali manj skritih novosti, ki jih ob bežnem srečanju z Windows 7 zlahka spregledamo.

T2 spet s težavami, tokrat hudimi!

20. november, 2009 - Matjaž Klančar
t2-spet-s-tezavami-tokrat-hudimi

Tokratni konec tedna (in hej, tudi ponedeljek!) si bodo pri operaterju T2 zagotovo zapomnili. Njihovi uporabniki, med katerimi smo tudi mi, pa tudi.

Začelo se je v četrtek okoli 13h, ko smo v podjetju ostali brez povezave v internet in ker uporabljamo tudi njihovo IP telefonijo, tudi brez telefonov. Saj si verjetno lahko predstaljate, kaj se da dandanes v službi početi brez telekomunikacij, kajne? Nič. Popolnoma nič.

Več »

Tanka bela knjiga

17. november, 2009 - Primož Gabrijelčič
tanka-bela-knjiga

E-bralniki se končno prijemajo. Barnes&Noble je izdal svojo različico Kindla – Nook, Sony se pripravlja na lansiranje 9-palčnega bralnika, v igro pa se namerava vmešati tudi Acer, kar je (vsaj po mojem mnenju) dober znak, da se bodo cene temeljito znižale.

Do teh – neobstoječih ali pa v Evropi neprisotnih – izdelkov žal ne moremo, smo si pa ogledali Kindle 2 International, Amazonovo različico elektronske knjige za »preostanek sveta«.

image

Več »

© 2005 - 2009 Mladina d.d.; Vse pravice pridržane