Med snemanjem prispevka za MonitorTV je nastal tale surovi posnetek, posnet kar v prvem poskusu.
Urednik ali igralec?
13. november, 2011 - Matjaž KlančarHudič z datotečnimi sistemi
7. september, 2011 - Jure Forstnerič
Po vsej verjetnosti poznate tiste Applove reklame ‘I’m a PC and I’m a Mac’. Mogoče se tudi spominjate reklame, kjer se poudarja, da sta sistema med seboj že zares kompatibilna in si brez težav med seboj pošiljata datoteke. To je načeloma res, a situacija je vseeno daleč od idealne. Največja težava pri uporabnikih, ki dnevno uporabljamo več različnih operacijskih sistemov, so datotečni sistemi.
Sam sem dolga leta uporabljal Linux. Distribucije so se sicer menjavale, vedno so bila na kaki particiji tudi Okna (če ne celo več njih). Sistema sta bila ločena, a ker se Okna načeloma ne spoznajo na datotečne sisteme Linuxa (največkrat Ext3 ter ReiserFS), Linux pa je do nedavnega imel relativno slabo podporo (vsaj za pisanje) za NTFS, sem največkrat imel še kako particijo Fat32 za izmenjavo datotek.
Dobro, v za Okna obstaja dodatek, s katerim lahko šarimo po particijah tipa Ext3 in Ext2, a zadeva deluje relativno počasi, pa občutek ni bil nikoli prav dober. Linux pa je pred časom tudi dobil podporo pisanja NTFS, tako je to postal nekako defacto datotečni sistem za skupne diske. Sem spadajo zadnja leta vse bolj popularni zunanji diski, ki jih veselo polnimo z enormnim kupom podatkov.
No, pa se je v začetku poletja Linuxaški geek le naveličal sveta odprte kode in presedlal na prijaznejši sistem, ki pa ima nekje skrito tudi staro, dobro unixaško konzolo. Tako je v hišo prišel iMac.
Sedaj se zgodba z datotečnimi sistemi zopet ponovi. Podpora za NTFS je slaba – brati se da, pisati pa brez dodatnih programov ne. Dobro, si omislim dodatni program, stvar dela, a (pre)počasi. Naj vse zunanje diske formatiram na HFS+, Macov domač datotečni sistem? Delovalo bi sicer dobro, a zahtevalo nemalo časa, če (ko) bi se kaj zalomilo pa bi potreboval drugega Mac-a, da bi zadeve reševal. Odpade tudi prenašanje teh diskov naokoli, do znancev, ki uporabljajo Okna ali celo kako distribucijo Linuxa, saj tega nihče drug ne podpira.
Vseeno sem se zaenkrat odločil za to rešitev. Zares je pa žalostno, da je najširše podprt datotečni sistem relativno stari Microsoftov NTFS. Saj ne, da bi bilo z njim kaj narobe, a kaj, ko je podpora zanj v Linuxu in Macu bolj tako-tako. Obstaja pa seveda tudi druga rešitev, do katere pa verjamem, da bomo prej ko slej prišli vsi, ki kaj damo na svoje podatke – strežnik NAS. Ti so se danes že opazno pocenili, v njih zmečemo nekaj diskov, podatki so (relativno) varni, deluje pa ne glede na računalnik oziroma napravo. Povrhu vsega pa bo velik preizkus teh naprav konec meseca v računalniški reviji Monitor. Se beremo!
Na Hrvaškem, poceni in hitro
16. junij, 2011 - Matjaž Klančar
Priznam, članek o cenah mobilnega interneta v tujini, še posebej na Hrvaškem, je nastal iz mojih popolnoma sebičnih interesov – potreboval sem rešitev za svoje morske počitnice. V Hrvaški Istri imamo namreč postavljeno kamp prikolico, ki jo obiskujemo bolj ali manj vsak sončen vikend, v juliju pa bomo tam še malce dlje. In ker počitnice v našem poslu nikoli niso prav zares samo počitnice, ampak je tu vedno še elektronska pošta, pa RSS z novicami, navsezadnje tudi oddaljen dostop do službenega računalnika, je internet dostop bolj ali manj nujen. Pa naj bo prek prenosnika ali pa samo prek telefona.
Kako omrežiti tile dve prikolici?
S snemanja Monitor TV
10. junij, 2011 - Primož Gabrijelčič
Danes smo zaključili snemanje prispevkov za poletno številko. O čem bomo govorili, ugotovite sami 
Z Googlom in avtobusom po Ljubljani
2. junij, 2011 - Primož GabrijelčičKdo bi vedel zakaj, a ta novica nas je kar nekako obšla – Google po novem (in to že več kot mesec) v svoji storitvi Maps omogoča tudi izračun poti z avtobusi po Ljubljani.
Uporaba je enostavna – vpišete začetni in končni naslov in kliknete ikono avtobusa. Določite lahko tudi želen čas odhoda ali prihoda. Maps izračuna in predlaga tri možne poti, ob kliku na eno izmed njih pa prikaže podrobnosti – kdaj morate biti na kakšni postaji, kje prestopate in kateri del morate prehoditi peš.
Kindle vsepovsod
2. maj, 2011 - Primož GabrijelčičPovsem slučajno sem danes od kolega izvedel, da mu je novi Kindle po celi bivši Jugoslaviji brez težav deloval kot spletni brskalnik. V nejeveri sem šel preverit svojega in – glej ga zlomka! – splet prav zares deluje! Očitno je Amazon brez večjega pompa vključil brskanje po spletu kjerkoli, kadarkoli in kamorkoli.
Malce sem brskal po internetu in ugotovil, da se je sprememba pojavila z verzijo 2.5.2, ko so vključili sodelovanje z družabnima omrežjema Facebook in Twitter.
Brskalnik je seveda primitiven, za nujne primere pa bo že zadoščal. Še posebej, ker je takšno brskanje vsaj zaenkrat popolnoma zastonj.
Mavrična letala
15. april, 2011 - Primož GabrijelčičNa Google Earth/Maps se da najti veliko zanimivih posnetkov. Tudi takega z mavričnim letalom. (Mavričnega samoroga nam še ni uspelo najti.)
Razlaga?
(klik na sliko bo odprl lokacijo v Google Maps)
Življenje v velikem mestu
26. marec, 2011 - Primož Gabrijelčič41 omrežij!
(Nerodno sestavljeno iz štirih posnetkov z Microsoftovim Slikarjem.)
Slovenščina jim še vedno ne gre
22. februar, 2011 - Matjaž KlančarAmeričanom, namreč. Torej tistim, ki danes izdelujejo bolj ali manj vse operacijske sisteme, od tistih za osebne računalnike, do tistih za telefone. In če jim pri prvih še nekako gre (razne Pisarne, celo prevedeni operacijski sistemi, pustimo sedaj Applea, ki še QWERTZ tipkovnice ne zna narediti…), so pri telefonih veliko slabši.
Nam bodo računalniki zavladali?
18. februar, 2011 - Primož GabrijelčičKo je Globoko Modri premagal Kasparova, smo kar nekaj časa poslušali teorije o tem, kako bodo računalniki zavladali človeštvu, kako nismo več najpametnejši na Zemlji in kako se lahko kar zakopljemo v tla in se nehamo truditi. Pa ni bilo tako hudo. Računalniki so še vedno naši sužnji in nas pridno ubogajo. No, včasih malo manj pridno. Včasih pa sploh ne. Ukazujejo nam pa še ne.
Ta teden pa je Watson dokazal, da je boljši od človeštva v bistveno bolj mundani zadevi, kot je šah – v igranju televizijskih kvizov. Izgubili smo torej v igri, ki zahteva razmišljanje, zdaj pa še v igri, ki zahteva dobro razumevanje jezika in ogromno pomnjenih podatkov – pa še ogromno denarja prinaša, če si dober. Kaj nam je torej še ostalo?
